Odgovor je DA.

V zadnjih letih se je zakonodaja stabilizirala (Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3), Energetski zakon (EZ-1), Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2)), zato operaterji gospodarske javne infrastrukture dosledno postopajo v skladu s predvideno zakonsko proceduro. Pred posegom v prostor, če z lastnikom ne sklenejo pogodbe o ustanovitvi služnosti, pred pristojno upravno enoto zahtevajo delno razlastitev nepremičnine (omejitev lastninske pravice z ustanovitvijo neprave stvarne služnosti v javno korist), na osnovi česar se služnost vpiše v zemljiško knjigo, pred pristojnim sodiščem pa se izvede nepravdni postopek, katerega cilj je določitev ustreznega denarnega nadomestila (»odškodnine«) zaradi omejitve lastninske pravice.

Težavo predstavlja vzpostavljena gospodarske javna infrastruktura starejšega datuma. V preteklosti so veljali različni zakoni, zlasti pa so bili uveljavljeni različni pristopi operaterjev pri posegih v prostor. Nekateri operaterji so služnosti ustanavljali (zemljiškoknjižno ali izven zemljiške knjige), nekateri so pridobivali pisna soglasja, nekateri so v podpis lastnikom, solastnikom ali najemnikom ponujali različne obrazce, nekateri operaterji pa so v prostor posegli brez kakršnegakoli sodelovanja lastnikov ali celo v nasprotju z neposredno izraženo voljo lastnikov.

Vsak lastnik nepremičnine, ki v preteklosti ni podal izrecnega soglasja za poseg v njegovo nepremičnino in ki se nikoli izrecno ni odpovedal denarnemu nadomestilu za poseg v svojo lastnino ter tega tudi niso storili njegovi univerzalni pravni predniki (npr. starši ali stari starši) ali singularni pravni predniki (predhodni lastniki, ki so nepremičnino prodali), ima zagotovljeno pravico do pravnega varstva. Potrebno je le pravilno oblikovati zahtevek in ga nasloviti na operaterja oziroma pravilno oblikovati tožbeni zahtevek in ga nasloviti na pristojno sodišče.

Seveda. Sodna praksa na področju uveljavljanja odškodninskih zahtevkov oziroma zahtevkov za izplačilo denarnega nadomestila je precej bogata in se je s časom razvijala. Sodna praksa je kompleksna za razumevanje, saj se med sabo prepleta več zahtevnih pravnih institutov, npr. odškodninska odgovornosti iz naslova civilnega delikta in odgovornost za škodo, ki je posledica posega v ustavno zagotovljeno pravico do zasebne lastnine, s tem je povezano tudi vprašanje zastaranja enega ali drugega zahtevka, nadalje razlikovanje med pravim in nepravim priposestvovanjem služnosti ter vprašanja, povezana s tipom služnosti, kjer je ključno razlikovanje med stvarno, osebno in nepravo stvarno služnostjo. Izpostavljamo nekaj pomembnih sodnih odločb, ki so v zadnjih letih zaznamovale pravno okolje v Republiki Sloveniji: Sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 173/2014 z dne 12. 3. 2015, Sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 210/2014 z dne 8. 10. 2015, Odločba Ustavnega sodišča Up-849-14 z dne 27. 9. 2018, sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1324/2019 z dne 2. 10. 2019.

Seveda. ZK Inštitut je specializiran prav za urejanje razmerij z operaterji na področjih gospodarske javne infrastrukture. Ekipa ZK Inštituta vključuje strokovnjake, ki poznajo procese operaterjev ter imajo potrebno znanje in izkušnje pri urejanju razmerij z operaterji. Posebno dodano vrednost predstavljajo znanja na področju metodologije vrednotenja nepremičnin in denarnih nadomestil, zaradi česar lahko ZK Inštitut postopke izpelje učinkovito in profesionalno.

ZK Inštitut podatke pridobiva neposredno od zainteresiranih strank, ki se s povpraševanjem obrnejo na ZK Inštitut. Poleg tega ZK Inštitut podatke o nepremičninah, lastnikih in neurejenih razmerjih z operaterji pridobiva iz javno dostopnih baz podatkov, kot so zemljiški kataster, zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI) in zemljiška knjiga. Osebne podatke fizičnih oseb obdeluje na podlagi pisnega soglasja ali obstoječega oziroma nameravanega pogodbenega razmerja. Če pisno soglasje posameznika ni podano ter če do sklenitve pogodbenega razmerja ne pride, se podatki fizičnih oseb izbrišejo v roku treh mesecev od njihove pridobitve.

ZK Inštitut je podvržen veljavni EU in slovenski zakonodaji (GDPR, UZVOP-2). ZK Inštitut osebne podatke obdeluje zgolj na osnovi dovoljenih pravnih podlag ter v skladu s sodobnimi standardi tehničnega in informacijskega varovanja. Politika varstva osebnih podatkov, v skladu s katero postopa ZK Inštitut, je objavljena na spletni strani: www.zk-institut.si.

Na to vprašanje je težko natančno odgovoriti. ZK Inštitut bo z največjo skrbnostjo storil vse, da bo razmerje z operaterjem čimprej urejeno. Ravnanje operaterja bo ključno vplivalo na časovno komponento. Nekateri operaterji so pripravljeni učinkovito reševati zadeve, drugi v postopku izpostavljajo različne okoliščine in navajajo različne ugovore, da bi se izognili ali vsaj zavlekli ureditev razmerja, ki za operaterja pomeni bodisi odstranitev gospodarske javne infrastrukture bodisi izplačilo denarnega nadomestila. Pričakovati je, da bo v posameznih zadevah potrebno sprožiti ustrezne postopke, zato se lahko zgodi, da bo v teh primerih uveljavljanje pravice do nadomestila trajajo daljši čas.

Če je lastnik nepremičnine pravna oseba, se denarno nadomestilo, ki je pravni osebi priznano, šteje za prihodek, ki gre v izkaz poslovnega izida.

Če je lastnik nepremičnine fizična oseba, glede na aktualno stališče FURS velja, da se prihodek fizične osebe iz naslova nadomestila za služnost obravnava kot najemnina pri oddajanju nepremičnin v najem, od česar se obračuna in plača dohodnina po 25 % dohodninski stopnji (prizna se 10 % normiranih stroškov). Tako plačana dohodnina se šteje za dokončni davek, kar pomeni, da se prihodek ne všteva v letno dohodninsko osnovo. Menimo sicer, da tak obračun dohodnine ni pravilen, saj gre pri nadomestilu za služnost dejansko za zmanjšanje vrednosti nepremičnine in ne za donos, ki bi bil podoben najemnini, obrestim ali dividendam. Če bo FURS v prihodnje svoje stališče do nadomestila za služnost spremenil -za kar se bomo prizadevali tudi sami-, bo prišlo do bolj ugodne dohodninske obravnave izplačanih denarnih nadomestil.

ZK Inštitut Vam na podlagi Vašega naročila lahko naredi pregled posamezne nepremičnine z vidika upravičenosti do denarnega nadomestila ter v skladu z metodologijo, ki jo priznava sodna praksa, naredi izračun ocene višine denarnega nadomestila. Naročilo nam lahko posredujete na elektronski naslov: ali nas pokličete na telefonsko številko. Glede stroška za pregled nepremičnine ter izračuna ocene višine denarnega nadomestila se obrnite na nas.

Seveda. Na nas se lahko obrnete preko naslednjih kontaktnih podatkov:

Telefon: 05 990 67 42
Mobilni telefon: 069 895 520
E-pošta:

Z veseljem Vam bomo pomagali z odgovori.